Zadnja oznanila Cvetna nedelja 2024

Schoenstattska molitvena skupina v župniji Ljubljana-Rudnik

Ustanovitelj schoenstattskega gibanja pater Joseph Kentenich

V nemškem kraju Schoenstatt (blizu Koblenza) se je v kapelici sv. Mihaela 18. oktobra 1914 zbrala skupina dijakov ob svojem vzgojitelju, palotincu patru Josephu Kentenichu, ki jim je zaupal svojo smelo zamisel, da bi njihova kapelica postala kraj, na katerem bi naša Gospa in Vladarica delila svoje zaklade milosti. Tako je to postalo središče versko vzgojnega in prenovitvenega gibanja.

Schoenstattsko gibanje ima štiri mejnike:

1. Prvi je njegova ustanovitev 14. oktobra 1914 v Schoenstattu, ko je pater Kentenich z gojenci sklenil zavezo z Marijo Trikrat čudovito Materjo, Kraljico in Zmagovalko.
2. Drugi je 22. januar 1942, ko je se je pater Kentenich sam zavestno odločil, da gre v koncentracijsko taborišče Dachau (lahko bi se tudi izognil), ker je pričakoval, da bo tam lahko storil marsikaj dobrega za schoenstattsko gibanje, kar se je tudi uresničilo.
3. Tretji je 30. maj 1949, ko je uradna Cerkev (papež) na zahtevo nemških škofov patra Kentenicha izobčila in ga izgnala v Milwaukee, ZDA, kjer pa je ostal zvest svojim načelom, gibanju in Cerkvi. Tako so mu na nagrobnik napisali »Ljubil je Cerkev«, čeprav ga je ta ista Cerkev izgnala.
4. Četrti mejnik je 22. december 1965, ko je Cerkev patra Kentenicha rehabilitirala – sprejel ga je sam papež Pavel VI. in mu naročil, naj dela za dobro izpolnjevanja koncilskih nalog. Po tem se je lahko vrnil v Schoenstatt, kjer je kmalu umrl.

Iz prvotne kapelice, ki se imenuje prasvetišče se je v stotih letih gibanje razširilo po vsem svetu in deluje v dvajsetih samostojnih skupnostih s preko 200 schoenstattskih središč. Od tega jih je v Nemčiji na 38-ih krajih in 20-tih drugod po Evropi. Veliko (več kot 80 takih središč) jih je v Južni Ameriki, v ZDA sedem, v Afriki 10, tri v Avstraliji in šest v Aziji. V vseh središčih je osrednje mesto kopija kapele prasvetišča. V Sloveniji je molitveno gibanje, ki povezuje družine (družinska liga) uvedel dr. Jože Premrov, nadaljeval je prelat dr. Ivan Merlak. Pri nas je to molitveno gibanje (predvsem z Marijo Romarico) pognalo najmočnejše korenine na območju Loške doline od Cerknice preko Starega trga do Babnega polja, v Beli krajini, v okolici Škofje Loke in drugod na Gorenjskem.

Gibanje sestavljajo lige in zveze (na sliki), ki v molitvi povezujejo škofijske duhovnike, bogoslovce, moške, fante, študente ter posebej dekleta, študentke, bolnike, matere, ženske in družine. Zadnja oblika gibanja je v Sloveniji najbolj razširjena. Poleg teh laičnih gibanj so v Schoenstattu še schoenstattski patri, schoenstattske Marijine sestre ter različni inštituti za koordiniranje dejavnosti gibanja v svetovnem merilu.

Na območju naše župnije se ob schoenstattski Mariji Romarici (potuje po družinah, v katerih se dnevno združuje na milijone ljudi v 110-ih državah sveta) že več kot dvajset let mesečno zbirajo člani šestih družin k molitvi rožnega venca in meditativne molitve, ki jo mesečno sestavljajo schoenstattske sestre.

Pred nekaj leti je schoenstattsko gibanje praznovalo stoletnico, ki jo je počastil tudi papež Frančišek s posebno poslanico prek svojega delegata kardinala Giovanija Lajole.

Trikrat čudovita Mati, Kraljica in Zmagovalka iz Schoenstatta je bila na mali šmaren leta 2012 okronana tudi za Kraljico nove evangelizacije Evrope.