Zadnja oznanila Cvetna nedelja 2024

Zgodovina župnije Rudnik

Ko se omenja cerkvene zadeve, je morda primerno, če navedemo nekaj osnovnih podatkov o farni cerkvici in fari – Ljubljana Rudnik. Le tu sta izbrana za zavetnika sv. Simon in Juda Tadej. Od začetka je vse spadalo pod pražupnijo Ljubljana – sv. Peter. , vikariat 1787, od 1875 župnija kot jožefinska. Meje župnije so se večkrat menjale in spreminjale. Bolj so se meje umirile z ustanovitvijo župnij Ljubljana Rakovnik in Škofljica.
Na prostoru sedanje župnijske cerkve je že pred 500 leti stala skromna kapelica s pokopališčem. Pojavijo se potrebe po cerkvi na Rudniku. Domačini na Rudniku vedo povedati, da je bilo v začetku dogovorjeno, da bo nova cerkvica približno na lokaciji sedanje avtoceste Ljubljana – Zagreb nad stanovanjsko hišo Klemenčič. Na tej lokaciji so imeli že ves gradbeni material. Samo zidati bi morali začeti. Prišlo je do spremembe in so vse prepeljali na današnjo lokacijo.

Cerkev sv. Simona in Juda na Rudniku je stala že leta 1526, ko so jo invertirali zaradi turškega davka. O zagotovem obstoju cerkve pa pričajo podatki iz leta 1659. To je razvidno iz prošnje rudniških cerkvenih ključarjev, ki so to leto prosili mestni magistrat v Ljubljani za opeko, da bi mogli zidati novo zakristijo. Novo cerkev so zidale vasi Rudnik, Sela, Orle, Lavrica, Daljna vas, Srednja vas in Zgornja vas.

Sedanjo baročno cerkev so začeli zidati leta 1755. V glavnem oltarju je kip Matere božje (spomladansko žegnanje), ker je bila prvotna kapelica posvečena njej. Sicer pa je cerkev posvečena sv. Simonu in Judu Tadeju – 28. oktober – apostolama. Prvotna cerkev je imela dva zvonika, nato so pa leta 1896 enega podrli in postavili enega. V cerkvi je slika sv. Janeza Bosca, delo Tomaža Perka na levi strani. Sliki sv. Vincencija in sv. Jurija sta pa Cibojevo delo. Prvotne orgle so bile delo Antona Jenka. Zvonovi so bronasti z glasovi: » F« 600 kg, » A » 400 kg in » C » 250 kg. Med 2. svetovno vojno sta bila poškodovana cerkev in župnišče. Delo v župnišču je bilo zelo onemogočeno, ker je bilo zasedeno s strankami. V župniji trenutno delujejo salezijanci. V župnišču je kapela Kristusa Dobrega Pastirja.

Župnija je v času obstoja dala kar nekaj duhovnih poklicev. V 20. stoletju se je za duhovniški poklic odločilo: 3 škofijski duhovniki, 1 redovni duhovnik in 3 redovnice. To so bili: Žagar Jakob, Franc Erklavec, Tine Erklavec, Dolenc Jurij , Erklavec Marija, Anžič Milka in neznana redovnica.

V nadaljevanju je možno iz župnijske kronike zaslediti nekaj zanimivosti:
– leta 1787 ustanovitev župnije
– leta 1881 – prvi zapisi v kroniki
– leta 1884 – 19. avgusta je bila sprejeta nova gospa Gospodska. Sprejeli so jo s streljanjem in s slavoloki ter pojedino. Na Lavrici so proti večeru dali povnjak vina. Igrala je Vojaška banda – 8 mož in kapelnik. Duhovno je bil prisoten g. dekan Drobnič. Pred Božičem je devet deklic pristopilo k prvemu pevskemu zboru ( latinska maša ). Nekatera imena so znana: Marija Dremelj iz Daljne vasi 11, Jožefa Dremelj iz Daljne vasi, Jožefa Trkla iz Daljne vasi 2, Uršula Drešek – Lavrinova iz Daljne vasi.
– leta 1892 – spomladi se je začela graditi Dolenjska železnica proti Kočevju, ki mora biti narejena do 03. 10. 1893. – leta 1893 – nastane upravna občina Rudnik
– leta 1895 – 28. oktobra so Barjanske poplave segale vse do Debelega hriba.
– Prišlo je veliko beguncev, ki so živeli pri družinah.

Za župnijo Ljubljana Rudnik je značilno še to:

Vsako leto vaščani vasi Orle naredijo butaro velikanko ( 16 – 20 m) dolgo, katero postavijo pred cerkev za Cvetno nedeljo.
Vsako leto imajo na sv. Štefana blagoslov konj. Med 2. Svetovno vojno je bilo le to prekinjeno do leta 1991.

Prava domača rudniška praznika sta bila dva in to: spomladansko žegnanje in jesensko žegnanje.

Spomladansko žegnanje je bilo in je še na prvi blagoslov farne cerkve na Rudniku. To pa je vedno četrta nedelja po Veliki noči.

Jesensko žegnanje pa je na god sv. Juda Tadeja 28. oktobra, oziroma nedelja, ki je temu datumu najbližja.

Prispeval : Andrej Pogačnik